Vabim na predstavitev knjige:
TOPOLOGIJA ZLATOROGA
v sredo, 28. septembra 2022, ob 19.00
Hiša sanjajočih knjig, Trubarjeva cesta 29, 1000 Ljubljana
Pogovor bo vodila Nada Vodušek
Založba Sanje
TOPOLOGIJA ZLATOROGA
v sredo, 28. septembra 2022, ob 19.00
Hiša sanjajočih knjig, Trubarjeva cesta 29, 1000 Ljubljana
Pogovor bo vodila Nada Vodušek
Založba Sanje
RE-WIND
TOPOLOGIJA ZLATOROGA
Po prvencu Glas je pri založbi Sanje izšla moja druga knjiga z naslovom TOPOLOGIJA ZLATOROGA.
Roman je plod dolgoletnega ustvarjanja. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki so kakor koli pripomogli k njenemu nastajanju.
Založba Sanje
Roman je plod dolgoletnega ustvarjanja. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki so kakor koli pripomogli k njenemu nastajanju.
Založba Sanje
Topologija zlatoroga je večplastno, slogovno zgoščeno pisanje, ki s sopostavitvijo slikovite podeželske skupnosti, polne vaških posebnosti, in individualiziranega urbanega okolja na več ravneh vzpostavi kontraste, ki pa so morda vendarle samo zrcalne podobe drug drugega, ter z vnašanjem lokalnih, ljudskih, tudi bajeslovnih prvin naslavlja univerzalna vprašanja človekovega iskanja.
A L A M U T
|
Moje prehajanje iz slikarskega polja na glasbeno se je začelo, ko sva se s Primožem Oberžanom (The Stroj) spoznala na Metelkovi in med iskanjem odpadnih ali zavrženih predmetov našla skupno poetiko. Najin projekt KAKO ZVENI ŠIŠKA? med leti 2002 in 2006, ko sva po določenem predelu spodnje Šiške iskala zanimive odpadke, je bil zame eden najbolj raziskovalnih obdobij. Projekt se je nazadnje izoblikoval na kovičeni vagonski cisterni za vodo, ki nam jo je g. Mladen Bogić (bivši ravnatelj železniškega muzeja v Ljubljani) dal na voljo za glasbeni eksperiment. In tako sva ure in ure preurejala vagonski volumen v morda največji inštrument na svetu. Najprej sva odprla dodatno odprtino in jo izkoristila za resonator, potem pa prek nje napela osem dolgih jeklenic različnih debelin in jih tudi uglasila. Ko človek preživi veliko časa na takem mestu kot so železniške delavnice, ugotovi, zakaj železnici rečejo železnica; vse je namreč iz železa, še zavore. Začel sem se poigravati z železnimi cevmi in jih nazadnje predelal v flavto in dva saksofona, oboje je bila popolna improvizacija in brez uglasitve, saj je bil namen nekako uiti klasični glasbeni metriki. Prvi zvoki s palicami po strunah so bili res neverjetni, a nič kaj manj zanimivo ni bilo v trupu cisterne, kjer so ogromne jeklene vzmeti in ostali železni deli služili kot tolkala in ksilofon. Sprednji del, kjer so se strune spuščalu k dnu, je dobro služil kot godalni del in sem v ta namen izdelal poseben lok, ki je s pomočjo kolofonije znal izvabiti res dramatične zvoke. In tako sva se s Primožem sprva zabavala, improvizirala in kmalu ob ritmu tolkal in strun ustvarila tudi prve kompozicije. Pridružilo se je še nekaj ostalih članov in nastalo je veliko zvočnih posnetkov. Leta 2003 sem se še sam pridružil skupini The Stroj in njimi preigral štiri nepozabna leta. Svoj vrhunec je cisterna doživela prav na predstavitvi novega CD-ja The Stroj, ko smo tega železnega kolosa na roke privlekli v halo in potem na njem tudi igrali. Danes, ko sem spet zavezan svojem osnovnemu poklicu, pa me je spet pograbila tista "cisterjanska" mrzlica in sem se odločil, da naredim video z morda najbolj dovršeno glasbeno kompozicijo z naslovom ALAMUT, in jo dam na youtube. Glasba je sestavljena na računalniku, posnetki so posneti na cisterni ali pa so del vagonske ropotarnice. Ko sem bil leta 2017 v Iranu in med drugim obiskal tudi grad Alamut, se mi je porodila zamisel o naslovu skladbe, saj ima kovinska flavta res neverjeten orientalski zvok, izide pa se tudi vsebinsko in kompozicijsko ...
|
My trip from painting to music began when Primož Oberžan (The Stroj) and I met on Metelkova and found a common poetics while searching for discarded objects. Our project HOW DOES ŠIŠKA SOUND? started with looking for interesting waste in a certain quarter of Šiška. Perhaps period between 2002 and 2006 was one of mine most creative one. Later this experiment formed in a riveted wagon water cistern, which Mr. Mladen Bogić (former director of the Railway Museum in Ljubljana)
made available for a musical experiment. We spent hours rearranging the wagon volume into perhaps the largest instrument in the world. First we opened an additional hatch and used it as a resonator, then eight long steel cables of different thicknesses were stretched through it and tuned. I started playing with iron pipes and finally converted them into a flute and two saxophones, both were complete improvisation and not tuned, as the intention was to somehow escape the classical musical metrics. The first sounds on the strings were really amazing, but nothing less interesting was in the hull of the cistern, where huge steel springs and other iron parts served as percussion and xylophone. The front part, where the steel cables went down to the bottom, served well as a strange cello, and I made a special bow for this purpose which with the help of rosin was able to make really dramatic sounds. Soon the improvisation created the first compositions with the rhythm of percussion and strings. After other members of The Stroj joined in and a lot of audio recordings were made. I joined The Stroj in 2003 and played with them four unforgettable years. On of the most exciting events was the concert of The Stroj, when this iron colossus was dragged by our hands into the hall and then played on it. After so many years I was again seized by that "Cistercian" fever and I decided to make a video with musical composition entitled ALAMUT, and share it worldwide through youtube. When I was in Iran in 2017 and among other things visited Alamut Castle, the idea of the title of the song came to me as the metal flute has a really amazing oriental sound and composition. The music is composed on a computer, the recordings are originally recorded on a cistern. |